Tudi če ste novinec v svetu kriptovalut, sem vseeno prepričan, da ste v zadnjih letih vsaj enkrat pokukali na razne spletne strani ali aplikacije, ki prikazujejo vrednost kriptovalut. Med takšne spada coinmarket cap in množica njegovih sorodnikov, ki v osnovi prikazujejo povsem iste informacije in podrobnosti o digitalnih valutah.
Prišli ste torej na pravo mesto, če želite izvedeti več o trgu kriptovalut. V tem članku bomo namreč podrobneje spoznali kripto market in kaj pomenijo vse tiste številke, ki jih prikazujejo spletne strani za tečaj valut.
Upoštevajte, da je članek namenjen začetnikom, zato so nekatere razlage poenostavljene.
KAZALO VSEBINE
Coinmarket osnove
Najprej se seznanimo z najbolj osnovnimi merili vsake spletne strani za prikaz vrednosti različnih kriptovalut. Če ste se kdaj spraševali, kako se sploh določi cena določene kriptovalute in od kje pridejo izrazi, kot so “tržna kapitalizacija” (angl. marketcap), potem ste prišli na pravi naslov.
Kaj je tržna kapitalizacija in kako se določi?
Verjetno ste ali pa boste opazili, da se kriptovalute na vseh seznamih običajno razvrščajo po tako imenovani tržni kapitalizaciji.
Tržna kapitalizacija (včasih tudi tržni delež) je metrika, po kateri se kriptovalute razvrščajo glede na njihovo relativno velikost. Izračuna se tako, da se trenutna cena pomnoži razpoložljivo zalogo kovancev.
Tržni delež = (Trenutna cena) * (število razpoložljivih kovancev)
Recimo, da ustvarite novo valuto, ki ima zalogo stotih kovancev, in recimo, da so ljudje za vsak kovanec v nekem trenutku pripravljeni plačati 0,50 EUR. V takšnem primeru je tržni delež vaše valute 50 EUR.
Vzemimo za primer še Bitcoin. Njegova trenutna vrednost oziroma cena v času pisanja tega članka je 3.035 EUR, v obtoku pa je 17.518.375 bitcoinov. Z množenjem teh dveh številk dobimo tržni delež v višini 53 milijard evrov.
Bitcoin tržna kapitalizacija = 3.035 EUR * 17.518.375 = 53.168.268.125 EUR
Celotna tržna kapitalizacija vseh kriptovalut trenutno znaša 100 milijard evrov, delež Bitcoina pa je približno 53-odstoten. Vse od nastanka leta 2008 pa nekje do začetka leta 2017 je imel Bitcoin vselej več kot 80-procentni tržni delež. Razlog je preprost, saj je v tem obdobju obstajalo zelo malo kriptovalut, ki bi jim ljudje pripisovali kakršnokoli bolj konkretno vrednost. Efektivno je v svetu kriptovalut še nedolgo nazaj obstajal samo Bitcoin.
Tržni delež najbolj popularnih kriptovalut, izražen v procentih. Izračunan je tako, da vzamemo tržno kapitalizacijo kriptovalute in jo delimo s skupno tržno kapitalizacijo vseh naštetih kriptovalut. Vidimo, da je Bitcoin po vseh letih še vedno na vrhu, v zadnjih dveh letih pa je njegov delež zaradi razcveta kriptovalut malce upadel. Vir: coinmarketcap.com.
Januarja 2018 je imel Bitcoin najnižji tržni delež doslej, in sicer 32%. Takrat je celoten trg dosegal rekordne cene, poleg tega pa je bilo izjemno popularno t.i. množično financiranje prek ICO projektov. Zaradi teh dejavnikov je bilo logično, da je Bitcoin izgubil določen procent tržnega deleža. Sredi leta 2017 je Ethereum za kratek čas celo ogrozil dominanco Bitcoina.
Kako je določena cena digitalne valute?
Kako se torej določi tečaj valut? Odgovor je v osnovi zelo preprost. Določa se na podlagi številnih (včasih tudi nepredvidenih) dejavnikov, ki v končni fazi vplivajo na ponudbo in povpraševanje na trgu.
Zopet vzemimo za primer kar Bitcoin. Slednji je že po sami naravi svoje arhitekture redek, saj je trenutno v obtoku le 17,5 milijonov kovancev, končna zaloga pa se bo predvidoma leta 2140 ustavila pri številki 21 milijonov. To je v bistvu zelo majhna številka, sploh v primerjavi s tradicionalnimi valutami. Sicer pa se vsak Bitcoin deli na 8 decimalnih mest, najmanjša enota pa se neuradno imenuje satoshi. V besedi je to ena stomilijoninka Bitcoina, v številčnem zapisu pa 0.00000001 BTC.
Bitcoin ima poleg tega tudi določene lastnosti, zaradi katerih je postal popularen in zaradi katerih mu ljudje pripisujejo določeno vrednost. Med drugim gre za prvi pravi globalni plačilni sistem in decentralizirano digitalno valuto, ki omogoča oziroma vsaj obljublja boljšo prihodnost predvsem za tiste, ki do sedaj niso imeli dostopa do bančnih ustanov.
Večinoma gre v takšnih primerih za ljudi iz držav tretjega sveta, ki bodo na tak način lažje sodelovali v globalnem finančnem sistemu. Po drugi strani nekateri v tem novem plačilnem sredstvu vidijo priložnost za odcepitev od centraliziranih ustanov, spet tretji pa priložnost za zaslužek …
Vsi našteti elementi ustvarjajo pogoje, zaradi katerih se cena določi na podlagi ponudbe in povpraševanja.
Toda cena se lahko zelo hitro spremeni. Temu rečemo nestabilnost oziroma volatilnost. Trg kriptovalut je namreč še vedno relativno majhen v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami, zato za premik cene včasih ne potrebujete nezaslišanih vsot denarja.
Vsi osnovni podatki za kriptovaluto Bitcoin (BTC). Cena je samoumevna, pod njo pa vidimo spremembo v ceni, in sicer v zadnjem dnevu, tednu, in mesecu. Sledi tržna kapitalizacija, najnižja in najvišja vrednost v zadnjih 24 urah, promet v zadnjem dnevu (24h volumen) in pa trenutna zaloga kovancev. Na desni strani je še uporaben kalkulator za pretvorbo evrov v Bitcoin in obratno.
Kaj je razpoložljiva zaloga?
Mislim, da je ta izraz precej samoumeven. Gre preprosto za skupno število kovancev oziroma žetonov, ki so trenutno v obtoku. Lahko bi tudi rekli, da gre za število kovancev na trgu, ampak tehnično to ni čisto res. Vedno se namreč trguje s številom kovancev, ki je manjše od števila vseh kovancev, saj veliko ljudi svoje kovance hrani na privatnih denarnicah, ki so povsem ločene od trga.
Sicer pa večina kriptovalut — zopet zaradi same arhitekture — še vedno nima vseh kovancev v obtoku. Tako bo v večini primerov ostalo še kar nekaj časa. Izdajo kriptovalut v osnovi delimo na tri vrste.
1. Fiksna zaloga
Obstajajo kriptovalute, pri katerih je že v štartu na voljo celotna in fiksna zaloga kovancev. V to kategorijo spadajo tudi kriptovalute z načrtovano fiksno končno zalogo, kovanci pa se na različne načine periodično spuščajo na trg iz kriptografske hrambe. Primer takšne kriptovalute je Ripple (XRP).
2. Rudarjenje
Najbolj prepoznavne so tiste kriptovalute, kjer je zaloga kontrolirana skozi postopek rudarjenja. V to kategorijo spada tudi Bitcoin (BTC). Tudi tukaj pa poznamo več različnih načinov za izdajanje kovancev. Nekatere kriptovalute se rudarijo in tako čez čas postopoma večajo zalogo, ki pa ima omejeno maksimalno količino. Nekatere rudarjene kriptovalute imajo teoretično neskončno zalogo, ampak se bo le-ta povečevala vedno počasneje. Primer takšne kriptovalute je trenutno Ethereum (ETH). Glede na nadaljnji razvoj se to lahko še spremeni.
3. Neskončna zaloga
V tretjo vrsto spadajo tiste kriptovalute, ki imajo neskončno zalogo. Te so tudi najbolj podobne običajnemu fiat denarju, saj se na tak način ustvarja inflacija. To ni nujno negativna lastnost, ampak pustimo to tematiko za kdaj drugič, saj gre za kompleksno ekonomsko debato. Primer takšne kriptovalute je Dogecoin (DOGE).
Nekatere spletne strani vam prikazujejo tudi teoretično tržno kapitalizacijo kriptovalute, če bi bili vsi kovanci že v obtoku. Ta metrika je nekoliko zavajajoča, saj bi bila v takem primeru dinamika ponudbe in povpraševanja povsem drugačna. Vseeno pa gre za zanimivo špekulativno orodje. Bitcoin je bil na primer vedno udobno na prvem mestu na podlagi tržne kapitalizacije, vendar je teoretična tržna kapitalizacija kriptovalute XRP januarja 2018 za kratek čas dosegla prvo mesto.
Druge standardne metrike
Volumen, visoka/nizka vrednost, ipd. Poglejmo si, za kaj točno gre.
Promet
Promet oziroma volumen prikazuje skupno količino kriptovalut, ki so bile izmenjane v zadnjih 24 urah. Z drugimi besedami gre za skupen obseg nakupov in prodaj na določenem trgu. Lahko gre za seštevek vseh trgov, ali pa za specifičen trg na eni borzi.
Kriptovalute z večjim tržnim deležem imajo običajno večji promet oziroma obseg trgovanja, zaradi česar so v teoriji nekoliko varnejše naložbe. Za večji premik cene v eno ali drugo smer je namreč potreben večji promet.
Graf, ki prikazuje gibanje cene v določenem časovnem obdobju. V tem primeru gledamo ceno Bitcoina v zadnjem mesecu. Izberete lahko med šestimi prednastavljenimi obdobji. S spodnjim drsnikom pa lahko izbirate poljubno obdobje. Spodnji (stolpični) graf prikazuje dnevni promet.
Sprememba
Ponavadi je prikazana v odstotkih. Gre za spremembo cene valute v določenem časovnem obdobju (npr. ena ura, en dan, en teden itd.). Če se cena kovanca v zadnjem tednu zniža iz 100 EUR na 50 EUR, potem bo sprememba prikazana kot -50%.
Grafikoni imajo pogosto možnost, da prikažejo spremembo v zadnji uri in v zadnjih 24 urah, vendar je koristno preveriti tudi druge časovne okvire.
Na kakšno obdobje se boste osredotočili, bo odvisno predvsem od vaših interesov. Izkušeni trgovci se ponavadi zanimajo za kratkoročna obdobja, investitorji pa so ponavadi bolj zainteresirani za dolgoročna obdobja.
Različne cene kovancev na različnih platformah
Če ste kdaj primerjali cene kriptovalut na različnih menjalnicah, ste morda opazili, da se lahko zelo razlikujejo. Zakaj je temu tako?
Vsako trgovalno platformo si lahko predstavljata kot svoj otok z lastno ponudbo in povpraševanjem, ki na koncu določa ceno vsake kriptovalute. Imajo svojo knjigo naročil, cena pa se določi kot stično mesto med naročili za nakup in naročili za prodajo. Nekateri ljudje imajo naročila za nakup/prodajo postavljena po nižjih cenah, nekateri pa po višjih cenah.
Zaključek
Sedaj torej bolje veste, kaj pomenijo informacije, ki so najpogosteje prikazane pri kriptovalutah. Kripto market je zanimivo področje, digitalne valute in vse relevantne podrobnosti pa lahko spremljate na različne načine. Kriptomat vam ponuja prikaz vseh potrebnih informacij za vse kriptovalute, ki jih podpiramo.
Če imate kakšno vprašanje, vam bomo nanj z veseljem odgovorili!
OPOMBA
Besedilo je informativno in ne velja kot priporočilo za investicijo. Ne izraža osebnega mnenja lastnika spletnega mesta ali storitve. Vsaka investicija ali trgovanje je tvegano, pretekli donosi niso jamstvo za prihodnje donose – tvegajte le tista sredstva, ki jih v primeru izgube ne boste pogrešali.
POMEMBNO OPOZORILO
Besedilo je izključno informativne narave in ne predstavlja strokovnega nasveta ali priporočila za investicijo. Besedilo tudi ne izraža osebnega stališča družbe Kriptomat OÜ. Poleg tega Kriptomat OÜ ne prevzema nikakršne odgovornosti za vaše določitve, ki bi jih sprejeli na podlagi informacij, prejetih na naši spletni strani. Kriptomat OÜ ponuja zgolj storitve izmenjave med kripto valutami in med fiat denarjem ter kriptovalutami, in ne ponuja investicijskih storitev. Trgovanje s kriptovalutami je povezano z resnim tveganjem, tako zaradi volatilnosti kot tudi drugih dejavnikov; pretekli donosi niso jamstvo za prihodnje donose.
IOS
Android
