Furs: “Kriptovalute so premično premoženje”

Zunanji opazovalec zlahka dobi občutek, da je Slovensko okolje med najbolj naprednimi na področju blockchain tehnologije in kriptovalut, saj skorajda ne mine dan, ko v medijih ne bi naleteli na razne novice v stilu:

• Slovenija postaja blockchain oaza,
• Slovenija z največ blockchain podjetji na prebivalca
• Slovenija prijazna do razvoja blockchain tehnologij

V Sloveniji je v zadnjem času zraslo kar nekaj zelo uspešnih blockchain projektov, ki so v nekaterih primerih že pustili globalni pečat (preberite več o tem, kaj je ICO). Plod domačega razvoja je Bitstamp, ki je bila med prvimi borzami z bitcoinom. Tu pa je zraslo tudi podjetje NiceHash, ki je vodilna med kripto borzami za rudarje, ki prodajajo svojo računsko moč.

Interesna javnost se je organizirala v t.i. Slovenija Blockchain Think Tank, ki v kratkem napoveduje formalizacijo svojega delovanja. Med podpornike in ustanovitelje smo se vpisali tudi mi, člani ekipe Kriptomat.

Spodbudno je videti, da je Vlada Republike Slovenije organizirala srečanje Blockchain Slovenija 2017 v Vitanju. V preteklosti pa smo tudi mi pisali na temo Bitcoina in davkov in o tem, kako je davčna obravnava kriptovalut po eni strani definitivno pozitivna stvar.

Nekatere stvari gredo na bolje, druge pa …

Medtem ko je na mnogih področjih še naprej opazen napredek in razvoj, je drugje drugače. Davčna obravnava kriptovalut in trgovanja z njimi ni več državljanom prijazna in razumljiva.

Januarja smo v našem blogu zapisali:

“Ali moram kot fizična oseba za dobiček ustvarjen iz naslova trgovanja s kriptovalutami plačati davek? Odgovor je kratek in jedrnat – Ne. Pri trgovanju s kriptovalutami fizična oseba ne plača davka. To pomeni, da vse, kar kot fizična oseba zaslužite preko nakupovanja in prodajanja kriptovalut, ni predmet obdavčitve z dohodnino. To izhaja tudi iz usmeritev Fursa iz Januarja 2017.”

Furs je 26.2.2018 objavil dopolnjen dokument z naslovom “Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS.” Korak za korakom si poglejmo, kaj se je spremenilo oz. kaj si lahko razlagamo drugače.

Kako Furs obravnava bitcoin in kriptovalute?

Finančna uprava RS (Furs) kriptovalute za namene dohodnine klasificira kot premično premoženje. Kot premično premoženje so med drugim klasificirana tudi:

• osebna in druga vozila,
• vodna plovila,
• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
• vrednostni papirji,
• denar na transakcijskem ali drugem računu,
• hranilne vloge in prihranki.

Vsak dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja s kriptovalutami, se tako lahko šteje kot dohodek iz dejavnosti, ki je tudi obdavčen. Ampak najprej poglejmo, kaj je dejavnost in kaj je posledica dejavnosti.

Kaj je dejavnost?

Fizične osebe bitcoin kupujemo zaradi različnih razlogov. Medtem ko se bitcoin postopoma uveljavlja kot plačilno sredstvo, nas veliko kupuje bitcoin tako, da po lastni presoji investiramo lastne prihranke in jih pretvorimo v drugačno obliko finančnega premoženja. Ponavadi je cilj, da skupno vrednost premoženja oplemenitimo, tako kot to počnemo z depoziti, delnicami in drugimi oblikami investicij. S takšnim delovanjem ustvarjamo kapitalske donose oz. kapitalski dobiček. Slednje ni obdavčljivo. Nekateri to počnemo občasno, drugi pa redno. Nekateri lahko pri tem ustvarjajo prihodke, drugi pa izgubo. Po novem menju Fursa pa je trgovanje s kriptovalutami moč razumeti tudi kot dejavnost.

Na Fursu pravijo naslednje: “Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.”

Če kot posameznik pri trgovanju s kriptovalutami ustvarjate dohodek in če tega dosežete z neodvisnim samostojnim izvajanjem te dejavnosti, in to ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti, se to lahko šteje kot dohodek iz dejavnosti. “Bistveni elementi, ki morajo biti pri tem podani, so neodvisnost in samostojnost pri opravljanju dejavnosti ter trajnost dejavnosti,” še pojasnjujejo na finančni upravi.

Lahko si razlagamo, da trgovanje izvajamo neodvisno, za sebe, ob lastnem riziku in s ciljem doseganja prihodka, ampak se pri razlagi zadnjega dela defincije o trajnosti dejavnosti zaplete in pademo v sivo območje.

Kaj je kontinuirana dejavnost in kdaj pri trgovanju s kriptovalutami postanemo podjetniki?

Vprašanje je navidez bizarno, saj jasno določeni pravni okviri ne obstajajo in je presoja prepuščena ohlapnim mnenjem pristojnih institucij in slehernemu posamezniku. Na Fursu pravijo: “V posledici to pomeni, da je potrebno, ko posameznik doseže določen obseg poslovanja, registrirati ustrezno dejavnost oz. ustrezno prilagoditi status, pri čemer pa se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.” Tukaj se vprašamo kakšen je ta obseg?

Če vsak mesec kupim za 1.500 EUR različnih kriptovalut, jih tretji mesec prodam, potem spet kupim druge, naslednje tri mesece ne trgujem, potem spet tri mesece kupujem za 2.000 EUR kriptovalut in po intenzivnem dvigu tečajev prodam. Nato po pokojni sorodnici dedujem 125.000 EUR in se odločim za nakup bitcoina …  Ali sem v takem primeru že podjetnik in moram odpreti s.p.?

Kaj pa, če grem prvi mesec na banko in naredim depozit za 1.500 EUR za pol leta, čez dva meseca naredim depozit še za 15.000 EUR za eno leto. Ko prvi depozit poteče, naredim novega za še dodatnih šest mesecev. Nato po pokojni sorodnici dedujem 125.000 EUR in se odločim za nov depozit …  Ali sem tudi v tem primeru že podjetnik in moram odpreti s.p.?

Kako pa se dobiček pri trgovanju s kriptovalutami obračuna?

Kot logična posledica se postavlja tudi vprašanje določanja davčne osnove za ta “dohodek iz dejavnosti”. Furs pravi, da “dobiček, ki se ugotovi kot presežek prihodkov nad odhodki, pri čemer se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni po računovodskih pravilih, če zakon o obdavčenju ne določa drugače”.  Na tej točki si težko predstavljamo, kako naj bi posameznik, ki opravlja “dejavnost trgovanja s kriptovalutami” sploh zbiral podatke, zbiral potrdila o stroških (računi za provizije pri transakcijah ipd.) in na kakšen način naj to poroča Fursu, da bo v skladu z zakonodajo.

Kako naprej?

Še vedno verjamemo in upamo, da bodo uradne institucije s pomočjo in vplivom strokovnih organizacij uredili pravne okvire tako, da bodo ti aktualni, praktični, pravični in razumljivi. Vsem je jasno in tudi mi podpiramo to, da je “cesarju treba dati, kar je cesarjevega,” vendar dokler se cesar ne bo obnašal življenjsko in razumsko, bodo ljudje iskali rešitve drugje in pred cesarjem skrivali cekine.

Preverite kakšna je trenutna vrednost posameznih kriptovalut!