Buy our security tokens and earn a share of future revenues and profits.Learn more

Ali vas zanima, kaj so kriptovalute, pa se nikoli niste resno poglobili v to tematiko? Brez skrbi, v tem članku vam bomo na enem mestu pojasnili vse potrebne osnove, ki vam bodo pomagale do boljšega razumevanja kriptovalut.

Začeli bomo z osnovnim vprašanjem glede tega, kaj so kriptovalute, potem pa si bomo tematiko razdelili na bolj prebavljive kose informacij. Za boljše razumevanje moramo namreč razložiti pojme, kot so digitalne valute, blockchain, decentralizacija, in kriptografija.

 


KAZALO VSEBINE


 

Kaj so kriptovalute?

Najprej si torej odgovorimo na to osnovno vprašanje, in sicer z bolj generalno razlago.

Kriptovalute so digitalne oziroma virtualne valute, ki uporabljajo kriptografijo, torej tehniko za varno (šifrirano) komunikacijo. Zaradi te varnostne funkcije je kriptovalute praktično nemogoče ponarediti.

Mnoge kriptovalute so decentralizirani sistemi, ki temeljijo na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain). To je javna knjiga transakcij, ki jo vzdržuje in posodablja na tisoče ljudi (rudarjev) po vsem svetu. Vse transakcije so anonimne, vendar so javno dostopne.

V zgornjem odstavku smo navedli kar nekaj izrazov, ki jih mogoče še ne poznate, zato jih bomo podrobneje razložili v nadaljnjih poglavjih.

 

Kriptovalute: kaj je virtualna valuta?

Kriptovalute so digitalne valute. Obstajajo samo na računalnikih, saj v sistemu ni nobenih oprijemljivih bankovcev ali kovancev.

Virtualni denar je lahko centraliziran, kjer obstaja centralna točka nadzora nad ponudbo denarja, ali pa decentraliziran, kjer nadzor nad ponudbo denarja prihaja iz različnih virov. Verjetno ste uganili, da kriptovalute spadajo med decentralizirano vrsto virtualnega denarja.

 

Kriptovalute: kaj je kriptografija?

Kriptografija se uporablja za pretvorbo podatkov o transakcijah. Med najbolj slavne naprave za kriptografirano komunikacijo spada Enigma, ki se je uporabljala med drugo svetovno vojno. Za razliko od Enigme, pri kateri so zavezniki uspeli najti rešitev za dekodiranje sporočil, je kriptografija kriptovalut še nezlomljiva. Vsaj trenutno, čeprav se pričakuje, da bo tako ostalo še zelo dolgo, razen če pride do nepredvidenega skoka v računski moči (pri tem se pogosto omenjajo t.i. kvantni računalniki, ki pa so še daleč od prave realizacije).

Lahko bi jo poimenovali tudi kriptografija javnega in zasebnega ključa. Ta tehnologija omogoča dokazovanje identitete s parom kriptografskih ključev: to sta zasebni ključ in javni ključ. Več o tem v nadaljnjih poglavjih. 

 

Kriptovalute: kaj je decentralizacija?

Večinoma gre pri kriptovalutah za decentralizirane valute, saj sistem deluje brez centralne banke ali enega samega administratorja. Vrednost in zalogo teh digitalnih valut ne ureja noben osrednji organ, ampak uporabniki sami.

Za boljše razumevanje si poglejmo sledeči primer. Ko obiščete spletni brskalnik in vnesete »www.google.com«, računalnik začne pogovor z Googlovimi strežniki. Brskalnik vam nato prikaže iskane rezultate. Če Googlovi strežniki slučajno ne bi bili dosegljivi, potem vam ne bi prikazali nobenih rezultatov. Podatki so namreč shranjeni v centraliziranem omrežju – torej na enem mestu (oziroma so pod nadzorom ene organizacije). V decentraliziranem omrežju se med drugim izognemo točno takšnim problemom.

Osnovna značilnost kriptovalut je, da jih ne izdaja noben osrednji organ, zaradi česar so teoretično imune na vmešavanje ali manipulacijo vlade.

 

Kriptovalute: kaj je blockchain?

Ali ste kdaj prek emaila poslali kakšno datoteko (recimo sliko iz potovanja) svojemu prijatelju ali prijateljici? V takšnem primeru ste naredili digitalno kopijo datoteke. Verjetno si predstavljate, da ne bi bilo prav dobro, če bi lahko isto počeli z digitalnim denarjem.

Narava digitalnih datotek je namreč taka, da jih ni težko podvajati v nedogled. S tem se npr. spopadajo vsi glasbeniki, v finančnem svetu pa temu rečemo problem dvojne porabe (angl. Double-spending problem). Kako odpraviti možnost, da bi nekdo isto vsoto poslal dvakrat in tako ustvaril nov denar?

Tukaj nastopi tehnologija veriženja podatkovnih blokov, ki namesto kopiranja omogoča distribucijo sredstev.

Bolj podrobno smo o tem pisali v našem članku o blockchain tehnologiji.

Veriženje blokov torej predstavlja rešitev problema dvojne porabe. Transakcij tako ni možno podvajati, s čimer se prepreči ustvarjanje novih kovancev iz nič.

 

Kriptovalute: Kaj je rudarjenje?

Rudarjenje je razpršen sistem doseganja soglasja (angl. distributed consensus system). Ko želi nekdo opraviti transakcijo, vsakdo v decentralizirani mreži prejme kopijo te transakcije. Vsi člani omrežja morajo potrditi to transakcijo, s tem pa se zmanjša ali celo odpravlja možnost goljufije.

To pomeni, da več ljudi po vsem svetu sodeluje pri vzdrževanju omrežja. Rudarjenje je izraz, ki se uporablja za potrjevanje transakcij, ki čakajo na vključitev v verigo blokov oziroma blockchain (preberite si, kaj je veriga blokov).

Tako se v verigi blokov doseže kronološka razvrstitev transakcij. Za potrditev mora biti transakcija zapakirana v blok, ki mora zadoščati strogim pravilom šifriranja, ki jih preverijo in potrdijo rudarji v omrežju. Pri tem ni nobenega uradnega ali vladnega organa, ki bi celoten proces kontroliral. Tako se zaščiti nevtralnost Bitcoin omrežja.

Na hitro naredimo primerjavo s tradicionalnim sistemom elektronskega denarja, recimo z uporabo kreditnih kartic. Ob vsakem plačilu s kartico mora izdajatelj kreditne kartice (npr. MasterCard) potrditi in evidentirati transakcijo. Pri kriptovalutah imajo to vlogo rudarji. 

Proces nastajanja novih kriptovalut se imenuje rudarjenje, saj ima veliko vzporednic z rudarjenjem zlata. V obeh primerih gre za vlaganje velike količine dela in energije za proizvodnjo dragocenega izdelka.

Pri večini kriptovalut ni nobene tretje osebe ali centralne organizacije, ki bi potrjevala transakcije. To delo opravljajo Bitcoin rudarji, ob tem pa tudi ustvarjajo nove Bitcoine!

Bolj podrobno smo o tem pisali v našem članku o rudarjenju.

 

Kako uporabiti in hraniti kriptovalute

Kriptovalute obstajajo samo v digitalni obliki, zato si morda predstavljate, da plačevanje z njimi poteka na podoben način kot plačevanje s kreditnimi ali debetnimi karticami. Na prvi pogled morda že izgleda tako, v ozadju pa stvari seveda delujejo precej drugače.

Kriptovalute namreč obstajajo samo na verigi podatkovnih blokov, uporabniki pa do svojih kovancev dostopajo s tako imenovanimi javnimi in zasebnimi ključi. Kriptovalute namreč niso shranjene na enem mestu v obliki datoteke (v poglavju “kaj je blockchain” smo ugotovili pomanjkljivost digitalnih datotek). Za hranjenje kriptovalut potrebujete posebno vrsto digitalne denarnice.

Kripto denarnice so vedno sestavljene iz dveh ključev oziroma iz dveh delov. Prvi del je javni naslov denarnice, ki ga lahko brez skrbi delite z ostalimi. Drugi del je zasebni ključ, ki ga nikoli ne smete razkriti.

Lahko si predstavljate, da kriptovalute v osnovi delujejo podobno kot email. Če želite od neke osebe prejeti email, potem morate z njo najprej deliti svoj email naslov. Pri kriptovalutah je enako, le da v tem primeru delite svoj javni ključ (naslov svoje denarnice). Če želite dostopati do email sporočil, potem morate poznati geslo svojega uporabniškega računa. Podobno je pri kriptovalutah, kjer morate za dostop do svojih kriptovalut poznati privatni ključ (geslo) svoje denarnice.

Zasebni ključ se uporablja za šifriranje transakcij, medtem ko se javni ključ uporablja za dešifriranje. Zato mora biti zasebni ključ vedno varen. Kdor ima dostop do zasebnega ključa, je tudi lastnik denarnice. Javni ključ je namenjen izmenjavi s tretjimi osebami in sporoča, da ste lastnik naslova, ki lahko prejema sredstva.

Javne ključe lahko zato delite z drugimi, zasebni ključ pa mora ostati v vaši lasti. Poglejte si naš članek o kripto denarnicah, v katerem je zapisano vse, kar morate vedeti. Ko boste seznanjeni z varnim hranjenjem, pa si preberite še naš članek o tem, kje kupiti kriptovalute.

 

Kratka zgodovina kriptovalut

Poglejmo si kratko zgodovino kriptovalut, ki je tesno povezana z razvojem Bitcoina, saj je bila to prva prava svetovna kriptovaluta.

 

(-2008) Leta pred Bitcoinom

V letih pred nastankom Bitcoina je bilo kar nekaj prototipnih primerov spletnih valut, vendar se nobeni ni uspelo resneje uveljaviti. Dva primera takšne valute sta bila B-Money in Bit Gold, ki sta bila oblikovana, vendar nikoli v celoti razvita. 

 

(2008) Satoshi Nakamoto in Bitcoin

Avgusta 2008 je bila registrirana internetna domena bitcoin.org, ki še danes predstavlja domačo stran najbolj znane kripto valute. 31. Oktobra istega leta je oseba oziroma organizacija pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila znanstveni članek z naslovom Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System.

V članku je predstavljen koncept tehnologije veriženja blokov, opisan pa je tudi Bitcoin kot digitalno sredstvo in odprtokoden sistem. To pomeni, da ga nihče nima v lasti, vsakdo pa lahko sodeluje pri njegovi uporabi ter razvoju.

Še vedno pa nihče ne ve, kdo je Satoshi Nakamoto, zato je okrog njegove identitete zraslo ogromno mitov in teorij zarot. Velika verjetnost je, da bo njegova identiteta za vedno ostala neznanka.

 

(2009) Začetek rudarjenja

Januarja 2009 je Satoshi Nakamoto narudaril prvih 50 Bitcoinov, in tako se je začela zgodba kripto rudarjenja. Programska oprema Bitcoina je bila takrat prvič na voljo javnosti, pri razvoju pa je sodelovala manjša ekipa programerjev.

 

(2010) Prve uspešne transakcije

Bitcoinu je bilo v prvem letu obstoja težko pripisati vrednost, saj ni bilo trgovanja v nobenem večjem obsegu. Programer Gavin Andresen je na primer kupil 10.000 bitcoinov za 50 dolarjev in ustvaril spletno stran, imenovano Bitcoin Faucet (slov. Bitcoin pipa), kjer je Bitcoine podarjal bolj kot ne za hec. Programer Laszlo Hanyecz pa je za 10.000 Bitcoinov kupil dve pici, kar se smatra za prvo transakcijo s kriptovalutami. V začetku leta je bila takšna količina Bitcoinov vredna krepko čez 100 milijonov dolarjev.  

Decembra 2010 je Satoshi Nakamoto objavil zadnje javno sporočilo na forumu bitcointalk, v katerem je napisal nekaj malenkosti glede zadnje verzije programske opreme. Naslednjih nekaj mesecev je prek emaila ostal v stiku z nekaterimi programerji, konec Aprila 2011 pa za njim ni ostala nobena oprijemljiva sled.

 

(2011) Pojavijo se nove kriptovalute

Na podlagi in krilih Bitcoinove revolucionarne tehnologije se počasi razširi ideja decentraliziranih valut, posledično pa se pojavijo prve alternativne kriptovalute (angl. altcoins). Večina jih poskusi izboljšati prvotno obliko Bitcoina, in sicer z večjo hitrostjo, anonimnostjo ali kakšno drugo prednostjo. Med prvimi, ki so se pojavili, je bil Litecoin, ki je včasih enačen s srebrom za Bitcoinovo zlato. Trenutno je v obtoku že krepko več kot 2.000 kriptovalut.

 

(2013) Prvi večji pok balona

Januarja 2013 je Bitcoin prvič presegel 1000 dolarjev, kar je bil pomemben mejnik v njegovi zgodovini. Cena je sicer hitro padla in nato stagnirala približno dve leti preden je ponovno presegla dolarskega tisočaka. Nekateri so v tem času utrpeli velike izgube, ampak Bitcoin in kripto valute so se tako prvič pojavile na radarju večjih medijev in širše javnosti. Sledilo pa je nekaj turbulentnih let, v katerih ni bilo povsem gotovo, če bodo kriptovalute sploh preživele. In večina jih res ni.

 

(2014) Mt. Gox in turbulentni časi

Januarja 2014 je takrat največja Bitcoin borza Mt. Gox podlegla kraji, v kateri je izginilo kar 850.000 Bitcoinov. Še danes ni povsem jasno, kdo je bil odgovoren za največjo krajo Bitcoinov v zgodovini.

Seveda ni presenetljivo, da so kripto valute privlačne za kriminalna dejanja, saj so zasnovane na anonimnosti in decentraliziranosti. Tisti najbolj tehnično vešči zato nimajo veliko problemov s prikrivanjem sledi.

Novembra 2014 je svet kriptovalut še enkrat pristal na slabem glasu, saj je bil Ross Ulbricht, ustanovitelj spletne strani Silk Road, obsojen na doživljenjsko zaporno kazen. Droge so predstavljale približno 70% preprodajanih produktov, transakcije pa so bile možne z Bitcoinom.  Nekateri verjamejo, da je bil Ulbrich obsojen po krivem, saj so nekateri dokazi zelo sporni, vendar mu pripisujejo malo možnosti za razveljavitev prvotne razsodbe.

 

(2015) Ethereum in razmah alternativnih kovancev

Projekt Ethereum je bil splovljen leta 2015, predstavljal pa je prvo zares popularno in dejansko uporabno implementacijo sistema, ki je gradil na ideji Bitcoinove podatkovne verige. Ethereum je uvedel zanimiv koncept t.i. pametnih pogodb, ki omogočajo izvedbo javno transparentnih pogodb, pri katerih se transakcije izvedejo ob točno zastavljenih pogojih. Na tej filozofiji je zraslo nešteto novih žetonov (angl. token), večinoma zgrajenih na standardu ERC20

 

(2016) Razcvet ICO projektov

Popularnost Ethereuma je zaznamoval nastanek projektov, ki so zagonska sredstva pridobili z množičnim financiranjem. Ta se v svetu kriptovalut imenuje ICO, kar je kratica za angleški izraz Initial Coin Offering oziroma začetno ponudbo kovancev. Ljudje so takšne žetone kupovali na podlagi vere v projekt in vere v to, da bodo virtualni žetoni pridobili na vrednosti, ko bo načrtovan projekt uresničen.

Nekatere države (npr. Kitajska in ZDA) so takšne projekte prepovedali, ali pa so vsaj opozarjale, da gre v nekaterih primerih lahko za možnost prevare ali ponzi sheme, ki so prikrite kot zakonite naložbe.

 

(2017) Bitcoin doseže $20.000

Tekom let se je postopoma povečevalo število javno dostopnih borz in menjalnic, ki so omogočale vse bolj preprost nakup in prodajo kriptovalut, poleg tega pa so se še bolj razmnožili ICO projekti. Vse to je prispevalo k nadaljnji rasti ekosistema, ki se nikakor ni ustavila. Mlada tehnologija je obetala ogromne dobičke, celotna tržna kapitalizacija kriptovalut pa je v nekem trenutku presegla 800 milijard dolarjev (v začetku Januarja 2018). Vsaka kriptovaluta se je kupovala kot vroča žemljica.

 

(2018) Ponovna streznitev

Kmalu po začetku leta so začele cene kriptovalut strmo padati. Veliko projektov je propadlo, saj se je izkazalo, da so neobstojni, ali pa so imeli preveč ambiciozne načrte za tehnologijo, ki še ni bila pripravljena. Takšni cikli padcev in rasti pa so konec koncev sestavni del vsakega tako mladega trga. 

 

Zaključek

Svet je vse bolj digitalen in povezan, kriptovalute pa pri tem igrajo zelo zanimivo vlogo. Bitcoin in druge kriptovalute za nekatere predstavljajo prihodnost denarja, za katere napovedujejo, da bodo spremenile svetovni finančni sistem.

Vsekakor imajo kriptovalute potencial, da za vedno spremenijo naša življenja in nam pomagajo pri tem, da prevzamemo nadzor nad svojimi sredstvi. Kriptovalute namreč omogočajo novo ureditev finančnega sistema, ponujajo pa zanimive rešitve na številnih področjih. Obstajajo namreč različne vrste kriptovalut, in vsaka predstavlja neko unikatno idejo ali rešitev.

V komentar zapišite morebitna vprašanja, na katera se bomo z veseljem odzvali v najkrajšem možnem času!