Anonimna oseba ali skupina, znana kot Satoshi Nakamoto, je zaslužna za ustvarjanje ne le prve sodobne kriptovalute, temveč tudi arhitekture blockchaina, ki omogoča Bitcoin in druge kriptovalute. Nakamoto je leta 2009 uvedel blockchain in kriptovaluto Bitcoin.
Blockchain pred nastankom Bitcoinom
Bitcoin je nesporno Nakamotova stvaritev, vendar so bili blockchaini izumljeni v povsem drugem času in prostoru. Že generacijo pred Nakamotovo belo knjigo je doktorski kandidat David Chaum s Kalifornijske univerze v Berkeleyju (Kalifornija) v svoji disertaciji “Računalniški sistemi, ki jih vzpostavijo, vzdržujejo in jim zaupajo vzajemno sumljive skupine” opisal podatkovno bazo blockchaina. To je bilo leta 1982 – 27 let pred Bitcoinom. Decentralizirane zbirke podatkov so obstajale že pred Chaumom, a če vas bodo kdaj v kakšni oddaji vprašali kdo je izumil blockchain, bi vam morala biti nagrada podeljena z navedbo podjetja Chaum. Kdaj je bil izumljen blockchain? 1982.
Chaumova sumljiva omrežja niso bila posebej zasnovana za podporo digitalnim valutam, vendar je bila povezava očitna. Na podlagi svojega dela na področju blockchain tehnologije je Chaum leta 1989 ustanovil podjetje DigiCash. Leta 1995 je podjetje predstavilo kriptovaluto, ki se je različno imenovala digicash, eCash in cyberbucks.
Digitalna valuta DigiCash je obljubljala številne značilnosti sodobnih kriptovalut. Podjetje je kot ključno prednost poudarilo anonimnost. Po navedbah podjetja šifriranih prenosov eCash ne bi mogla dešifrirati niti vlada. Vendar Chaumu ni uspelo prepričati bank, da bi podprle projekt, brez internetne infrastrukture, ki bi podpirala medsebojne transakcije in izmenjave, pa je projekt propadel. DigiCash je leta 1998 razglasil stečaj.
Zgodovina se je skoraj ponovila
Leta 2008 je zgodovina blockchaina postala zanimiva, ko se je na spletnih forumih za razpravo pojavil soroden raziskovalni članek. Dokument je imel naslov “Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System (Bitcoin: Medsebojni elektronski denarni sistem)” in pripisan je bil Satoshiju Nakamotu.
Strokovnjaki pravijo, da je protokol veriženja blokov, opisan v Nakamotovi raziskovalni nalogi, v bistvu enak protokolu Davida Chauma. Edina bistvena razlika je v tem, da je dodan mehanizem soglasja Bitcoin Dokaz o Delu (proof-of-work) za potrjevanje podatkovnih blokov in rudarjenje kovancev. Kljub temu večina ljudi meni, da je bil Satoshi Nakamota tisti, ki je ustvaril blockchain tehnologijo.
Nakamoto je leta 2008 izvorno kodo bloa naložil na spletno stran SourceForge, tako da so lahko razvijalci programske opreme po vsem svetu prispevali k projektu. Prvi sodobni blockchain je bil predstavljen januarja 2009 skupaj s pripadajočo kriptovaluto Bitcoin.
Nekaj časa se je zdelo, da bo projekt Bitcoin doletela enako nesrečna usoda kot DigiCash. Bitcoin je potreboval več kot dve leti, da je dosegel simbolično vrednost enega ameriškega dolarja. Šele leta 2017 je vrednost Bitcoina dosegla 1000 evrov. Od takrat je vrednost kovanca ohranila svojo značilno volatilnost, hkrati pa je imela trend strmega naraščanja.
Obilica blockchainov
Bitcoin je bil dve leti edini uspešen blockchain in kriptovaluta na svetu. Leta 2011 so razvijalci izdali kriptovaluti na podlagi blockchaina, imenovani Litecoin in Namecoin, ki sta bili izpeljanki projekta Bitcoin. Leta 2012 je sledil Peercoin. Naslednje leto je bilo predstavljenih pet blockchainov, vključno s prvim memecoinom, Dogecoinom.
Leta 2015 je ekipa, v kateri so sodelovali sodelavci projekta Bitcoin, predstavila blockchain Ethereum. Ethereum je bil drugačen. Ostali blockchaini so obstajali le za podporo določenim kriptovalutam. Ethereum je bil predstavljen kot platforma za izvajanje decentraliziranih aplikacij. V blockchainu Ethereum je poleg podatkov shranjena tudi izvršljiva izvorna koda, zato služi kot osnova za tisoče aplikacij, ki temeljijo na blockchainu. Zaradi svoje prilagodljivosti je blockchain Ethereum idealna za gostovanje NFT in dApps.
Danes raziskovalci eksperimentirajo z različicami osnovne blockchain arhitekture. Glavni blockchaini se dobro obnesejo pri manjših obremenitvah, vendar imajo težave z razširjanjem za podporo celovitim aplikacijam. Provizije za transakcije skokovito narastejo, čas obdelave pa se podaljša iz ur na dneve. Številni novi blockchaini vključujejo inovativne rešitve teh težav.
Raziskovalci še naprej eksperimentirajo z mehanizmi soglasja, usklajevanjem vzporednih podverig, zasebnimi blockchaini in drugimi tehničnimi vprašanji. Večina novih kriptovalut je uvedena za podporo specifičnim aplikacijam ali panogam in ne kot splošna zamenjava za fiat valute, ki jih izdajajo vlade. Številne nove aplikacije za blockchaine nimajo nobene povezave s kriptovalutami. Te aplikacije imajo včasih koristi od sprememb osnovne blockchain arhitekture.
Tudi če bi svetovne vlade z zakonom onemogočile obstoj trga kriptovalut, bi ti blockchaini še vedno opravljali bistvene funkcije v zdravstvu, upravljanju identitete, upravljanju dobavnih verig, zabavi in na drugih področjih. Blockchain bo ostal.
POMEMBNO OPOZORILO
Besedilo je izključno informativne narave in ne predstavlja strokovnega nasveta ali priporočila za investicijo. Besedilo tudi ne izraža osebnega stališča družbe Kriptomat OÜ. Poleg tega Kriptomat OÜ ne prevzema nikakršne odgovornosti za vaše določitve, ki bi jih sprejeli na podlagi informacij, prejetih na naši spletni strani. Kriptomat OÜ ponuja zgolj storitve izmenjave med kripto valutami in med fiat denarjem ter kriptovalutami, in ne ponuja investicijskih storitev. Trgovanje s kriptovalutami je povezano z resnim tveganjem, tako zaradi volatilnosti kot tudi drugih dejavnikov; pretekli donosi niso jamstvo za prihodnje donose.
